POSLANICA LDŠ PROTI ŠTUDENTSKEMU DELU OB NOVEM ŠTUDIJSKEM LETU
Pred skoraj dvema letoma smo se v LDŠ odzvale na nekritičen intervju s predstavnico študentskega servisa, objavljen na portalu RTVSLO, v katerem smo študentke in dijakinje predstavljene kot tiste, ki lahko rešujemo slovensko gospodarstvo, če bi se le zaposlovale v avtoprevozništvu in zdravstveni oskrbi, ki sta kadrovsko podhranjeni področji. Od takrat se je glede študentskega dela spremenilo bore malo, razen tega, da so bile urne postavke usklajene z inflacijo.
Kakšen odnos do dela in študija spodbujamo s tem, če so študentke hrbtenica slovenskega gospodarstva in predvsem gostinstva? Ali je slovensko gospodarstvo ustrezno strukturirano, če mora manke napolnjevati s fleksibilno študentko, ki je tako prisiljena v ponavljanje letnika, pavziranje itd. Kako to vpliva na dojemanje vloge univerze v kapitalistični državi, ki deluje le še kot podaljšek gospodarstva? Razmišljamo o tem, kako fleksibilnost in zamenljivost študentskih delavk vpliva na kvaliteto zaposlovanja rednih delavk v teh panogah. Sploh če dodamo v to enačbo ukrep države iz leta 2008, ki je gostinsko dejavnost v dobršni meri dereguliral in s tem iznakazil ugled gostilniškega poklica ter hkrati še zmanjšal vpis na gostinske šole.
Med pisanjem prispevka smo zašli na TikTok profil e-Študentskega servisa. Videovsebine so do študentskega dela popolnoma nekritične, kar izpade (glede na njihovo ekonomsko odvisnost od dela študentk in dijakinj) kot popolnoma pragmatično. Najbolj nas jezi, da so posnetki do študentskega dela posmehljivi: pogosto podajajo netočne, delne in neustrezne informacije, norčujejo se iz tega, kako se študentke delavke izmikajo odgovornosti in delu na delovnem mestu. Sugerirajo, da se naj prijavljamo na katerokoli delovno mesto in nabiramo izkušnje, da delo ponuja samostojnost med poletjem, brezskrbno poletje in študij, da študentka na delu nima resnične odgovornosti. Nereflektirano se norčujejo celo iz tega, da je študentka v nekaterih primerih za svoje delo podplačana, spet drugič pa preplačana.
Študentski servisi se financirajo direktno iz študentskega dela, čeprav opravljajo delo, ki je v resnici enako posredniški dejavnosti, kot jo že opravlja državni zavod za zaposlovanje. Prilivi iz prispevkov od dela znašajo za 3 največje servise, ki posredujejo okoli 90 % vsega dela v Sloveniji, skupno vsaj 10 milijonov evrov letno. Ni povsem jasno, kakšna je prednost takšne ureditve za študentko. Morda za zaposlovanje bivših študentskih funkcionark?
Že samo študentsko delo predstavlja za marsikoga prisilo, s katero si zagotovi nadaljevanje študija, pa tudi nadomestilo k nezadostni podpori države za kvalitetno opravljanje študija – začaran krog radikalno prenizkih štipendij, ki študente silijo v delo, kar vodi v podaljševanje študija. Kaj je torej dejanski namen študentskega dela in kako ga kot družba sploh lahko upravičujemo?
Po načinu izrekanja o študentskem delu je jasno, da se študentski servisi zavedajo absurnosti študentskega dela – posredujejo denimo tudi prekarne oblike zaposlitev, ki za študentke ne predstavljajo nikakršne dodatne varnosti, v bistvu pa prekarnost tudi normalizirajo; redkokdo sploh dela na področju, za katerega se šola. Te diskrepance nato zakrivajo z argumentom, da so vse izkušnje z delom neprecenljive. V LDŠ pozivamo ustrezne institucije, da premislijo o smiselnosti trenutnega sistema študentskega dela in uporabni vrednosti privatnih študentskih servisov, ki se financirajo iz študentskega dela. Ni namreč jasno, kakšen je smisel dveh oblik posredniških servisov, od katerih je študentski servis za razliko od zavoda za zaposlovanje privaten, študentsko delo pod slabšim, posrednim nadzorstvom, predstavlja pa tudi odtekanje vsaj 10 milijonov evrov sredstev. Ta denar bi lahko porabili veliko bolj solidarno, za zmanjševanje obsega študentskega dela, povečanje prenizkih štipendij, pa še kaj takega.
Leave a Reply